mama pikici

Draga pikica,
dober mesec je že minil, ko sem te prvič začutila. Danes so bili tvoji gibi že prav močni in nezamenljivo jasni. Tvoji premiki me pomirjajo, razveseljujejo in raznežijo. Morda ravno zaradi slednjega danes jočem za vsako figo. Jočem, če slišim ganljivo zgodbico, jočem ker ti slišim srček, ker čutim tvoje gibe.
Nabava napravice s katero lahko poslušam bitje tvojega srčka je bila k sreči dobra odločitev. Upala sem, da bom dovolj močna in stabilna, da ne bom ponorela, vsakič ko ne slišim srčka ali ga takoj ne najdem ali kot si mi zadnjič naredila:
bitje srčka se je dvakrat zelo upočasnilo, pa nisem zagnala panike, ker je nisem hotela in čez 4 ure, ko sem šla ponovno poslušat tvoj srček, sem končno ugotovila, da se z menoj malo hecaš, ker tista upočasnitev srčka sploh ni bila upočasnitev, temveč tvoj gib in to takšen, da si mi prislonila mojo žilo in potem se je pač slišalo kot, da bi tebi padel utrip. Že zdaj se šališ z mamo, kaj še le bo ;)
Torej AS napravo koristim zgolj v užitek in ne kot zdravstveno napravico.

V petek te bom spet gledala, komaj čakam, morda boš tokrat razkrila svoj spol?
Imena imamo sedaj za oba spola, smo ta viked določili še za fantka, no Žan je določil in starša se strinjata.

Veselim se najinih dogodivščin v prihodnjih petih mesecih.

Z ljubeznijo,
tvoja mamica